Zgodovina

Nekaj besed o zgodovini jamarskega društva Sežana

Jamarsko društvo Sežana so vodili:

Srečko Grom (1959 – 1962)
Jože Gustinčič (1962 – 1984)
Miran Lapajne (1984 – 1990)
Jordan Guštin (1990 – rec)

V večjem obsegu so jamarji začeli raziskovati podzemski svet Sežanskega Krasa v drugi polovici 19. stoletja. Večinoma so prihajali iz Trsta, kjer sta delovali zelo aktivni in med seboj rivalski jamarski skupini primorske sekcije Nemško-avstrijskega planinskega društva in Societa Alpina Delle Giulie. Slovenski tržaški jamarji so kot podružnica SPD-ja začeli obiskovati jame v tem delu Krasa šele v začetku 20. stoletja. Med obema vojnama pa so nato intenzivno raziskovali Sežanski Kras. Prva domača jamarska skupina je bila registrirana šele po drugi svetovni vojni, leta 1947, ko je pod vodstvom predsednika skupine, Jožeta Ukmarja, jame priložnostno obiskovalo in raziskovalo kakšnih deset domačinov.

Delovanje skupine je počasi zamrlo, toda leta 1955 so se jamarji ponovno organizirali, kot jamarska sekcija Planinskega društva Sežana; skupino je vodil Avgust Sovdat. Leto 1955 štejemo sežanski jamarji za začetek resnega organiziranega dela, ki brez prekinitve traja vse do danes. Leta 1959 se je jamarska skupina, kot sežanska podružnica, včlanila v Društvo za raziskovanje jam Slovenije in se poimenovala Jamarsko društvo Sežana (Grom 1964). Društvo za raziskovanje jam se je izoblikovalo leta 1976 kot zveza društev, društvo v Sežani pa je še danes dejavni član v okviru Jamarske zveze Slovenije (JZS).

Po formalni ustanovitvi društva se je, poleg obiskovanja in raziskovanja drugih jam v tem delu Krasa, večina sežanskih jamarjev leta 1960 lotila urejanja Vilenice, ki je bila že močno izropana. Popravili so vhodne stopnice, vhod in poti v jami, pri čemer so jim denarno pomagala sežanska podjetja in ustanove, večino dela pa so opravili prostovoljno in zanj niso dobili nobenega plačila. Dve leti pozneje, 19. maja 1962, je bila Vilenica vnovič odprta in tedaj so se začeli tudi turistični ogledi jam. Leta 1975 je pred jamo zrastel tudi Jamarski dom, ki je, poleg klubskih prostorov, kraj druženja jamarjev. Pomemben del dejavnosti sežanskih jamarjev je tudi sodelovanje pri organizaciji mednarodne prireditve Vilenica. Pri tej prireditvi sodelujemo že vse od leta 1980, ko je bil v jami prvič Večer slovenskih književnikov.

V večjem obsegu so jamarji začeli raziskovati podzemski svet Sežanskega Krasa v drugi polovici 19. stoletja. Večinoma so prihajali iz Trsta, kjer sta delovali zelo aktivni in med seboj rivalski jamarski skupini primorske sekcije Nemško-avstrijskega planinskega društva in Societa Alpina Delle Giulie. Slovenski tržaški jamarji so kot podružnica SPD-ja začeli obiskovati jame v tem delu Krasa šele v začetku 20. stoletja. Med obema vojnama pa so nato intenzivno raziskovali Sežanski Kras. Prva domača jamarska skupina je bila registrirana šele po drugi svetovni vojni, leta 1947, ko je pod vodstvom predsednika skupine, Jožeta Ukmarja, jame priložnostno obiskovalo in raziskovalo kakšnih deset domačinov.

Delovanje skupine je počasi zamrlo, toda leta 1955 so se jamarji ponovno organizirali, kot jamarska sekcija Planinskega društva Sežana; skupino je vodil Avgust Sovdat. Leto 1955 štejemo sežanski jamarji za začetek resnega organiziranega dela, ki brez prekinitve traja vse do danes. Leta 1959 se je jamarska skupina, kot sežanska podružnica, včlanila v Društvo za raziskovanje jam Slovenije in se poimenovala Jamarsko društvo Sežana (Grom 1964). Društvo za raziskovanje jam se je izoblikovalo leta 1976 kot zveza društev, društvo v Sežani pa je še danes dejavni član v okviru Jamarske zveze Slovenije (JZS).

Po formalni ustanovitvi društva se je, poleg obiskovanja in raziskovanja drugih jam v tem delu Krasa, večina sežanskih jamarjev leta 1960 lotila urejanja Vilenice, ki je bila že močno izropana. Popravili so vhodne stopnice, vhod in poti v jami, pri čemer so jim denarno pomagala sežanska podjetja in ustanove, večino dela pa so opravili prostovoljno in zanj niso dobili nobenega plačila. Dve leti pozneje, 19. maja 1962, je bila Vilenica vnovič odprta in tedaj so se začeli tudi turistični ogledi jam. Leta 1975 je pred jamo zrastel tudi Jamarski dom, ki je, poleg klubskih prostorov, kraj druženja jamarjev. Pomemben del dejavnosti sežanskih jamarjev je tudi sodelovanje pri organizaciji mednarodne prireditve Vilenica. Pri tej prireditvi sodelujemo že vse od leta 1980, ko je bil v jami prvič Večer slovenskih književnikov.

Jamarsko društvo Sežana so vodili:

Srečko Grom (1959 – 1962)
Jože Gustinčič (1962 – 1984)
Miran Lapajne (1984 – 1990)
Jordan Guštin (1990 – rec)