6. in 13. februarja smo se ponovno spustili v Čukovo jamo, da bi razširili še zadnji dve ožini, ki sta ostali.

6. 2. je delo potekalo pri Šporkeriji, kjer se je naredilo obhod. Šporkerija je zelo ozek in blaten prehod, ki je tehnično zelo zahteven, za nekoliko obilnejše jamarje pa nepremagljiv. K sreči je jama nastala v razpoki, kar pomeni, da je bilo potrebno le malo pobrskati med kamenjem, da se je našlo nov prehod v spodnje dele. Ti so sedaj nekoliko lažje prehodni, Šporkerija pa je ostala le še kot opomin in spomin, skozi kakšne ožine smo se sprva tlačili v Čukovi jami. Na tej akciji se je tudi pripravilo mesto in pobralo mere za postavitev vrat.

Jamarili: Jaka Jakofčič, Jure Jakofčič, Reni Vadnov.


 

13.2. smo delo nadaljevali na zadnji ožini – Pičkin zos. Prehod je sedaj normalno prehoden, prej pa si se le stežka skobacal skozi. Na drugi strani smo se tik pod vrhom brezna skušali prebiti v vzporedno brezno, kjer je trenutno edino možno nadaljevanje jame. Pri premikanju skal se je s stene vsul blaten plaz, ki nas je opomnil, da jama, čeprav nekoliko širša, še vedno ni enostavna in prijetna. Prehod je sedaj velik ravno toliko, kot so bili vsi prejšnji prehodi v jami, se pravi nekoliko preozek. Potrebna bo še ena akcija širjenja in zatem upamo da nadaljevanje. Na drugi strani se vidi rovček, vendar je vse lahko le speleomorgana. Vhod v jamo je trenutno zaprt. Ključ ima Jamarsko društvo Sežana.

Jamarili: Rosana Cerkvenik, Jaka Jakofčič, Jure Jakofčič, Jasmina Rijavec, Reni Vadnov in Vasja Vadnov.

 

Fotografije: Jaka Jakofčič, Reni Vadnov.