Med naročnikom Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU in izvajalcem Jamarsko zvezo Slovenije je bila v začetku leta 2012 podpisana pogodba za popis onesnaženosti jam na Matičnem Krasu. Projekt je potekal v sklopu Razvojnega foruma Kras in je poskušal opredeliti stopnjo onesnaženosti podzemlja na Krasu. Ker bi bil popis 916 jam, kolikor se jih nahaja na Krasu, nemogoče izvesti v enem letu, je bilo naključno izbranih 99 jam na Krasu, ki so predstavljale statistično pomemben vzorec za posplošitev rezultatov raziskav na celoten Kras. Izbor 99 jam je dal projektu tudi ime – Projekt 99.

Na terenu smo jame popisovali jamarji petih jamarskih društev, in sicer JD Sežana, JD GŽ Divača, JD DR Ajdovščina, JK Temnica in JD Hrpelje Kozina.Večino časa je vzelo terensko delo, saj smo morali jamarji prostovoljci, ki imamo glavnino prostega časa ob koncu tedna, v okviru posameznega društva popisati onesnaženost 20 jam, kar je tudi za večje jamarsko društvo precejšen zalogaj.

Pred pričetkom projekta se je predvidevalo, da je onesnaženih približno 10 % jam, in da so odpadki v njih večinoma starejšega izvora. Končni rezultat je pokazal, da je resničnost veliko bolj črna. S trdnimi odpadki je namreč onesnaženih 25 % jam na Krasu, torej vsaka četrta jama. Že v samem vzorcu 99 jam smo ocenili skupno količino trdnih odpadkov na 386 m3. Če to količino preslikamo na celoten Kras, se pod njegovim površjem nahaja kar 3.973 m3 odpadkov. Za primerjavo: tolikšno količino odpadkov proizvede v enem letu okoli 2.250 prebivalcev Slovenije ali pa slaba polovica prebivalcev Sežane. Glavnina odpadkov se nahaja v močno onesnaženih jamah, kjer velja izpostaviti Jamo v Bjekovniku, Jamo na Brundlovem partu in Jeriševo jamo. Vsaka izmed slednjih vsebuje preko 80 m3 odpadkov, najbolj zaskrbljujoče pa je stanje v Jami v Bjekovniku

z odpadki iz zdravstvene dejavnosti (ampule, epruvete, zdravila), preko katerih teče tudi odpadna voda iz sežanske čistilne naprave. Med nevarnimi odpadki velja izpostaviti predvsem eksplozivna sredstva, ki smo jih v 22 onesnaženih jamah našteli 35. Predvidevamo, da se pod površjem Krasa nahaja vsaj 360 eksplozivnih sredstev oz. 1,6 eksplozivnega sredstva na onesnaženo jamo. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj se jamarji čedalje težje odločamo za prostovoljno čiščenje jam. Če menite, da se je onesnaževanje jam ustavilo, imate le deloma prav: letna količina nelegalno odloženih odpadkov v jame se je resda zmanjšala, je pa kar 11 % jam na Krasu še vedno aktivnih nelegalnih odlagališč odpadkov. Najbolj na udaru je 47 % že onesnaženih jam, ki ležijo do 10 m od poti.

Sanacija onesnaženih jam je izjemno zahteven tehnični, finančni in časovni zalogaj, ki pa smo mu s primernim pristopom lahko skupaj kos v prihodnjih desetletjih. S tem ne bomo le zmanjšali obstoječega obremenjevanja okolja, ampak tudi nevarnost, ki prikrito leži v kraškem podzemlju v obliki slabo zaščitenih nevarnih snovi, ki lahko začnejo nenadzorovano uhajati v podzemlje, s tem pa lahko ogrozijo tudi praktično edini vodni vir na Krasu – črpališče v Brestovici. Ne pozabimo, da se je to v Beli krajini že zgodilo.

 

Mitja Prelovšek

Jasmina Rijavec

 

Foto: Rosana Cerkvenik