Pred kratkim je Nataša našla zanimiva dihalnika, ki sta lepo vlekla. Med sabo pa sta oddaljena cca 4-5 m zaradi česar sem že v naprej predvideval da sta povezana. Ni nama dalo miru in tako sva se enega (najbolj enostavnega za odpirat) tudi lotila. V dveh akcijah sem prišel skozi v prvo stopnjo, kjer je že bilo videti sigaste tvorbe, na dnu pa se je videlo nadaljevanje. Na naslednji akciji sva odkopala še nasutek pri nadaljevanju in že sva lahko občudovala majhno dvoranco velikosti 11x4 m, v kateri so tri možna nadaljevanja. Pri vseh pa bi bilo potrebno spet pljunit v roke in kopat. Za konec sva jamo še izmerila ter dobila slabih 24 m poligona in dobrih 6 m globine. Ker pa besede našega jamarskega mačka Jakata, da se nobena jama ne konča, še kako držijo, se bi splačalo tu vložit malo več truda, saj imam občutek, da se nižje skrivajo še večji in lepši prostori glede na teren na površju.
Tekst in foto: Edvard Gregorčič