je trenutno delovno ime za eno izmed delovišč, kjer porabljam odvečni čas. Začelo se je, ko sem se sprehodil po malce drugačni trasi, kot običajno in našel nekaj zanimivih dihalnikov, od katerih mi je ravno ta pritegnil največ pozornosti. Takoj mi je bilo jasno, da to ne bo mačji kašelj, saj je bil zatrpan z materialom do vrha, kar priča prva slika. Vendar od čakanja se ne naredi nič samo od sebe in tako sem se lotil najprej sam kasneje pa se mi je pridružila tudi Nataša. V treh akcijah, kolikor jih je bilo do sedaj, sva potegnila ven ogromno materiala in trenutno ga je še ogromno tudi notri, vendar je motivacija na višku, saj sem danes že nekoliko bližje prostorom spodaj. Pokazale so se mi karfjolce, trenutek kasneje se mi je že pokazala špranja, ki kaže nadaljevanje in za piko na i mi je pomežiknila prava pravcata mokrica (menda ista kot je bila v jami v Devinščinah, ko sem potem dobil tisto veliko nadaljevanje). Potencial je velik, kot tudi pričakovanja, saj se nadaljevanje kaže v smeri velike doline. Vsekakor bo to do nadaljnega prednostni projekt na Komenskem in upam, da se naslednjič oglasim z veselo novico, da sem notri.
Slike pa so kot zgodba skozi čas, od najdbe do…
Tekst in foto: Edvard Gregorčič