Dne 3. in 10. decembra 2017 smo člani Jamarskega društva Sežana skupaj s kolegi iz Zavoda RS
za varstvo narave (ZRSVN) na osnovi dovoljenja ARSO izvedli meritve jamskega okolja v
Guštinčičevi jami. Rezultati meritev in ostala opažanja so naslednji:

– Meritve temperature in relativne zračne vlage
Pri prvem obisku smo izmerili temperature zraka med +8,8 in +13,2 stopinj Celzija, temperatura
na vhodu v jamo pa je bila -2 stopnji Celzija. Najhladnejši del jame je bila Dvorana upanja, in
sicer na prehodu proti Vilenici, najtoplejši pa Renčlova dvorana. Relativna zračna vlaga v jami
se je gibala med 85,5% in 92,1%. Jama je bila, z izjemo ponvic, ki so stalno napolnjene z vodo,
suha. Na vhodu in na notranjih prehodih se je čutil prepih.

V tednu med enim in drugim obiskom jame je površje zalila večja količina padavin, v zadnjih
dveh dneh pa tudi sneg. Jama je bila v primerjavi s prvim obiskom bistveno bolj mokra, na
vhodu in notranjih prehodih smo čutili močnejši prepih. Prepih smo čutili tudi na dnu Renčlove
dvorane, kjer je prihajal iz podornih blokov.

Pri drugem obisku smo izmerili temperature zraka med +8,8 in +11,7 stopinj Celzija,
temperatura na vhodu v jamo pa je bila +1,7 stopinje Celzija. Najhladnejši del jame
je bila spet Dvorana upanja na prehodu proti Vilenici, najtoplejši pa ponovno Renčlova dvorana.
Relativna zračna vlaga v jami se je gibala med 92,1% in 95,3%. Močnejši prepihi so vplivali na
večjo izenačenost temperatur po jami, nekajdnevne padavine na površju pa so razumljivo
vplivale na večjo vodnatost v jami in s tem večjo relativno zračno vlago.

– Meritve radona (Rn)
Merilnik Corentium je za 7-dnevno povprečje koncentracije Rn izmeril vrednost 821 Bq/m3. Ker
je merilnik proti koncu merjenja (verjetno v zadnjih 24 urah) odpovedal poslušnost, izmerjena
vrednost ni toliko natančna, kot to sicer merilnik omogoča (napaka meritve <= 10% za 7 dnevno
povprečje pri koncentraciji Rn > 200 Bq/m3). Kljub temu menimo, da je tedenska izmerjena
vrednost blizu realni, saj je primerljiva z meritvami iz leta 1995 v bližnji jami Vilenici, kjer je
meritve takrat opravil Zavod za varstvo pri delu.

– Jamski inventar
Pri naših obiskih v jami smo opazili tvorbe, za katere menimo, da so aragonitne. Prisotne so po
celi jami, bodisi v obliki izrastkov, ali pa zapolnjujejo drobne razpoke jamskih sten. Jamski
inventar je sicer popolnoma ohranjen kot pred leti, ko je bila jama odkrita.

– Jamska favna
V vhodni dvorani smo opazili vešče in kobilice, ki jih pogosto najdemo na jamskih vhodih. V
Slačilnici smo našli velikega jamskega brzca (Laemostenus cavicola), sicer pa po jami tudi več
mokric. Ostalih živali nismo opazili. Po jami je več propadajočih iztrebkov (verjetno od polhov
ali kun).

– Ostalo
V vhodnem delu jame in v dvorani, imenovani Slačilnica, so po jamskih tleh postavljene podloge

iz poliuretanske pene, ki preprečujejo raznos jamske ilovice. V tem delu jame so polhi zglodali
nekaj tega materiala. Po priporočilu ZRSVN smo ta material iznesli iz jame.

Tekst: Damjan Šonc
Foto: Rosana Cerkvenik in Andrej Peca